“Novinarska ničla” Uroš Slak je za temo tokratnih Trenj izbral povojne poboje.
Povzetek Trenj sledi, zaenkrat pa samo vprašanje: ali stranka NSi v svojemu programu obravnava še kakšno drugo temo razen povojnih pobojev? In, kakšno zvezo ima po njihovo ta tema z volitvami v evropski parlament????
V luči 18-letnih komplikacij v zvezi z urejanjem prav vseh odnosov s Hrvati si ne moremo kaj, da ne bi pomislili, da gre pri vseh teh argumentacijah, kaj vse je kdo komu dolžan in do česa je kdo upravičen, še za dosti več kot le pravnoformalne, zgodovinske in različne druge (tudi “pravične”) argumente.
Hrvaški odnos do nas lepo ponazarjajo že vse mogoče šale o velikosti Slovenije, ki jih res ne manjka. Pa to so le nedolžne zbadljivke. Kaj si mislijo o nas njihovi mediji in politiki, lahko preverimo vsak dan. Na kratko smo to povzeli v zapisu o primitivnosti g. Togonala in stalnem omenjanju “dežele” in “Savudrijske vale”. Pred nedavnim je svoje mnenje o Sloveniji in način svojega dela razgalil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Rudolf v intervjuju za Slobodno Dalmacijo. Premier Sanader dnevno pove, kaj pričakuje od Slovenije (danes npr. zahteva, ne samo ponuja, ampak zahteva sodelovanje hrvaških preiskovalcev v Barbarinem rovu, v zvezi z NATOm je povedal, da pričakuje, “da bo Türk podpisal dokument o ratifikaciji omenjenega protokola, saj Nato ne more čakati, ali bo kdo v Sloveniji zahteval referendum” itd.). V zvezi z blokado Hrvaške se omenja samo Slovenija; ko Hrvaško druge države, to ni blokada, ampak “preložitev” itd. Jutarnji list npr poroča: “Na pitanje kako namjerava riješiti blokadu u pojedinim poglavljima i iz drugih članica EU, Sanader je ustvrdio da takva blokada ne postoji. “To je netočna informacija. Nisu blokirani pregovori. Postojale su neke rezerve, ali blokade nema”, kazao je Sanader. “
Takšne in podobne primere bi lahko naštevali v nedogled. Uradni hrvaški politiki in mediji se do nas obnašajo, kot da nismo dejanska suverena država.
Toda, ali nas to opravičuje, da se tudi mi enako obnašamo do njih. Tudi Hrvaška je suverena država. Sprašujemo se torej, ali gre v vseh teh kompliciranjih (predvsem okoli meje) res za zgodovinske argumente in za prost dostop do odprtega morja (ki ga Hrvati niti ne problematizirajo) ali gre za to, da jim predvsem dokažemo, da smo tudi mi “nek faktor”? Kajti, dogovor okoli dostopa do odprtega morja in ustreznega režima ribolova ter ustreznega odnosa do naših ljudi ob meji bi v tem času že zdavnaj lahko dosegli. Črtanje dejanske meje pa prepustili sodišču. Če je levi breg Mure naš, zakaj bi se bali, da bi ga sodišče dosodilo Hrvatom?
Torej, kakšen je naš dejanski odnos do Hrvatov? Jim privoščimo vse naravne lepote in lepo ter predvsem dolgo obalo? Jim privoščimo gospodarski razvoj ali bi raje videli, da so gospodarsko čim bolj zaostali? Jim privoščimo, da so (trenutno) v VS OZN in da vstopajo v mednarodne organizacije (predvsem v EU in NATO) ali imamo pri tem zadržke? Ali pa bolj preprosto: v nogometu, rokometu itd. navijamo ZA Hrvate ali proti njim? Smo v četrtfinalu EP v nogometu navijali za Hrvate ali za Turke? Kaj pa v finalu SP v rokometu? Bomo na finalu smučanja navijali za Kostelića ali za neke Avstrijce, Švicarje ali Norvežane? Kaj pa v četrtfinalu rokometne lige prvakov – za Kiel ali Zagrebčane? Ko smo s Hrvati v nekaterih športih bili neposredni boj, je bilo navijanje proti njim še nekako razumljivo, kaj pa sedaj?
Na seznam “tako imenovanih” se uvrstijo vsi tisti, ki koga z namenom žaljenja označijo s predpono “t.i.” (tako imenovani).
Na tej strani bomo vodili seznam tako imenovanih in vse spremembe (črtanja iz seznama, novo dodane itd).
Od uvrstitve na ta seznam pa do črtanja iz njega jih bomo imenovali s to isto predpono (“t.i.”).
Iz seznama se črtajo, če večkrat o istih ljudeh govorijo korektno, torej brez te predpone.
Poimenovanje je iznašel Goran Vojnović.
Za začetek (11.3.2009) so na njemu vsi tisti, ki so podpisali interpelacijo ministrice Katarine Kresal; v tekstu interpelacije je namreč govora o “t.i. izbrisanih”. Izbrisani niso tako imenovani, ampak kar konkretni ljudje. Npr. Nisveta Lovec.
Seznam tako imenovanih:
Jože Tanko
France Cukjati
Marjan Bezjak
Andrej Vizjak
Branko Marinič
Robert Hrovat
Aleksander Zorn
Marijan Pojbič
Zvonko Lah
Danijel Krivec
Jožef Jerovšek
Miro Petek
Eva Irgl
Milan Čadež
Iztok Podkrižnik
Darko Menih
Peter Verlič
Ivan Grill
dr. Vinko Gorenak
Rudolf Petan
Alenka Jeraj
Janez Janša
mag. Branko Grims
Pred časom je Goran Vojnović v Dnevnku objavil zanimivo kolumno, v kateri sicer kritizira novinarje (konkretno Uroša Slaka), da v želji po gledanosti ne izbirajo sredstev in žrtvujejo tudi raven (in sploh smiselnost) debate.
Poleg same teze v kolumni, s katero se v celoti strinjamo, je Vojnović vpeljal tudi nov izraz za vse, ki zavajajo in manipulirajo z dejstvi, še posebej pa za tiste, ki relativizirajo določene termine s predpono “tako imenovani”: strokovnjak (npr za področje medijev) naenkrat postane ”tako imenovani strokovnjak”, izbrisani postanejo “tako imenovani izbrisani” itd. Za takšne manipulatorje je Vojnović vpeljal izraz “tako imenovani”: tako imenovani Grims, tako imenovani Jelinčič itd. To poimenovanje nas je tako navdušilo, da ga bomo uporabljali tudi sami, vse dokler tako imenovani ne bodo nekajkrat javno pravilno navedli oseb, o katerih bodo govorili in so jih doslej žalili s predpono t.i.
SDS še kar naprej zahteva razpravo o izjavi Iva Vajgla v Beogradu. Da ponovimo: Vajglove izjave, ki naj bi jo dal v Beogradu, ni posnel nihče, ker zraven ni bilo novinarjev. Pač pa je novinar Tanjuga (torej, za SDS sovražne novinarske agencije, saj je leta 1991 bila na strani JLA!!!) poročal o tem, kar mu je opisoval drug politik. Vajgl je tudi sam opisal izjavo, ki jo je dal. A to za SDS ni dovolj. Oni bi o tej izjavi razpravljali. Na seji parlamentarnega odbora, ker pa do nje ni prišlo, pa kar na seji parlamenta. A tudi do nje ne bo prišlo.
SDS sedaj Vajglovo izjavo (ki je nimamo nikjer zabeležene, a se SDSu vseeno zdi tako pomembna, da bi se moral z njo ukvarjati celotni parlament) povezuje tudi z drugimi “zločini” Pahorjeve vlade. Citiramo (iz že navedene spletne strani): “Ministrstvo za notranje zadeve… je začelo izdajati odločbe brez individualnega preverjanja upravičenosti.” In še: “Pahorjeva koalicija je z nagrajevanjem agresorjev in »osamosvojitvenih špekulantov« začela sistemsko razgrajevati osamosvojitev Slovenije.”
Sama zavajanja in manipulacije (da ne rečemo polresnice in laži). Ministrstvo ne izdaja nobenih odločb brez individualnega preverjanja upravičenosti, saj jih izdaja tistim, ki so si že individualno uredili status na način, da so dokazovali, da so do izbrisa in potem kasneje bivali v Sloveniji. Z odločbo bodo dobili le še potrdilo, da so dejansko tu bivali tudi od dneva izbrisa pa do dneva, ko so dobili odločbo (ki pa je ne bi dobili, če ne bi takrat dokazali, da so bivali v Sloveniji) – dovoljenje za stalno bivanje. Indivudalno preverjanje v teh primerih je torej že bilo opravljeno.
Skrajni čas bi tudi že bil, da bi SDS ob stalnem povezovanju izbrisanih z “agresorji in osamosvojitvenimi špekulanti” tudi pokazali na kakšnega. Naj omenijo kakšnega. Z imenom in priimkom. Ponavljamo vprašanje Grimsu (po novem t.i. Grimsu): je Nisveta Lovec agresorka in osamosvojitvena špekulantka? Če ni, kdo je? Ime in priimek, prosimo.
Eva Irgl pa je še naprej zelo dejavna. Sicer ne išče poti iz gospodarske krize (morda glede gospodarstva še vedno verjame izjavam Janše in Vizjaka iz septembra 2008, da krize ne bo niti trenutno ne žali izbrisanih, želi pa razpravljati o povojnih pobojih. Ob ali v jami bi sklicala kar sejo parlamentarnega odbora. O tem, da bi s tem samo motili delo kriminalistov in drugih strokovnjakov, ki preiskujejo posmrtne ostanke ljudi, ki so jih našli v rovu… o tem ne razmišlja. In o čem bi pravzaprav razpravljali? Saj vendar ni politika, ki ne bi obsojal teh pobojev?!?! Irglova kar sama da iztočnico: “Odločno je treba povedati, da povojni poboji vsekakor so politično vprašanje. Še toliko bolj zaradi tega, ker nam po 40 letih vladavine komunizma in skoraj 20 letih vladavine levega političnega pola, ki je pri nas naravni naslednik Zveze komunistov, o tem ni več treba šepetati.” Torej, še enkrat več bi povezovali levico s povojnimi poboji. Lepo je zapisal Miheljak v zadnji kolumni: “Kaj je bizarno? Prav gotovo to, da tragedijo spreminjaš v posel. V politično kupčijo.” S tem sicer ni mislil konkretno na zadnja dejanja Eve Irgl, a oznaka bizarno velja prav gotovo tudi zanje.
Pred nedavnim je svoje mnenje o Sloveniji in način svojega dela razgalil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Rudolf v intervjuju za Slobodno Dalmacijo. Rudolf mirno trdi, da je Hrvaška Sloveniji ponudila “veliko koncesij” , ki so zanj nesmiselne in jih on ne bi ponujal (zanimivo da pravnik komentira odločitve politike). Za veliko koncesijo Rudolf šteje ponudbo za razdelitev “Savudrijskega zaliva” (naj ga pokaže na zemljevidu, narejenem pred letom 1991!!!!!!!) v razmerju 2:1 za Slovenijo, pa to da so Hrvati pripravljeni iti na sodišče glede določitve meje. Še enkrat: to, da je Hrvaška pripravljena iti na sodišče (npr. v Haagu), je za Rudolfa koncesija Sloveniji!!!!! Koncesija je tudi, da so Hrvati Sloveniji “ponudili” prostor v Hrvaškem morju za ribolov (popolnoma pa pozabi povedati, da se ta del SOPSa ne izvaja in da hrvaški ribiči in policija blokirajo vsak poskus ribolova v tem delu morja!!! in to 50 slovenskim ribičem, medtem ko jim tisoči italijanskih ribičev kradejo morje v Dalmaciji!!!) Koncesija je tudi, da niso ukrepali, ker je Trdinov vrh še kar v rokah Slovenije (pozabi povedati, kako je z ostalimi spornimi točkami oz. kdo je gradil “kontrolne točke” in jih potem v pristopnih dokumentih za vstop v EU deklariral kot mednarodni mejni prehod).
Za te “koncesije” Rudolf trdi, da Hrvaška ni dobila nič. To seveda ni res. Slovenija izvaja SOPS v vseh delih, ki ji gredo na škodo. Izvaja sporazum o NEK v vseh delih, tudi tistih, ki ji gredo na škodo. A Rudolf namenoma manipulira z dejstvi. S tem pač pove veliko o svoji osebnosti. Izjavo slovenskega parlamenta o tem, katera ozemlja je Slovenija imela pod kontrolo 25.6.1991, šteje za prisvajanje hrvaškega ozemlja. Zaradi te izjave tudi meni, da se Slovenija in Hrvaška nimata o čem pogajati. Pri tem pozabi povedati, da Hrvaška 18 let ta ozemlja šteje za svoja in da se po tej logiki Hrvati že doslej niso imeli o čem pogajati.
Razpustitev mešane komisije za pripravo pravnega okvira za razsojanje pred neko sodno instanco Rudolf šteje kot arogantno potezo slovenske vlade, kljub temu da komisija v 2 letih ni naredila ničesar, razen da je še enkrat potrdila, da se izhaja iz stanja 25.6.1991, pa kakršnokoli je to že bilo. Pa Pogačnik je pokasiral kar nekaj novcev, pardon evrov. Rudolf pa je zaradi te komisije večkrat moral v “deželo”, kot se je izrazil v Otvorenom. In kupiti vinjeto.
Rudolf tudi meni, da naj se Hrvaška o vstopu v EU sploh ne pogaja s Slovenijo, temveč naj zato raje lobira v Parizu, Berlinu in Washingtonu. V stari maniri hrvaške politike: dejstva niso pomembna, saj jih lahko enostavno zaobidemo z lobiranjem na pravih koncih in krajih.
Res, pravi prijatelj Slovencev. Najraje bi videl, da sploh ne bi obstajali. Da bi bila to Avstrija. Potem bi se lepo šli parkrat klanjat na Dunaj in bi finim gospodom lizali riti in poklanjali dele dalmatinske obale, pa bi šlo. Slovencem pa se seveda na Hrvaškem ne klanja, ne podarja ničesar in ne priznava nobenih pravic.
In da ne pozabimo: to je človek, ki je napisal učbenike o mednarodnem pravu, v katerih govori o načelu pravičnosti. Ko to načelo izpostavijo slovenski pogajalci, pa ne ve več, o čem le-ti govorijo.
Samo v vednost, proti čemu vse nastopa vesoljna Cerkev v letu Gospodovem 2009.
V Braziliji je Cerkev zaradi splava izobčila: devetletno posiljeno deklico, njeno mati, zdravnike in vse, ki so sodelovali pri splavu. Po mnenju predstavnikov Cerkve je namreč splav kršenje božjih zakonov, v primeru omenjene deklice pa se jim ni zdel nujen (zdravniki so bili drugačnega mnenja). Cerkev pa ni izobčila očeta, ki je deklico posiljeval od šestega leta starosti.
Najprej nedolžno navede, da je bil že Marx proti kristjanom, potem pa udari s polno paro: Juhant v Cerkvenem tedniku Družina (ki je, mimogrede, verski tednik, pa vseeno objavlja kritična politična stališča, znan pa je, mimogrede, tudi po tem, da ne objavi prav nobenega kritičnega stališča do desnice, temveč s pozicije vsemogočnega in nezmotljivega Boga napada samo “ne-naše”) z manipulacijami, zavajanjem in lažmi sproža gonjo proti predsedniku države, vladi in županu Ljubljane.
Kje so časi, ko je Cerkev imela vse niti v svojih rokah, a ne, gospod profesor doktor Juhant?
Končno pa se je nekdo od Cerkvenih predstavnikov le oglasil tudi v zvezi z izbrisanimi. Takole razmišlja gospod profesor doktor Juhant: “Za primerjavo: izbrisanim popravlja krivice povprek in brez ustavnega zakona. Tisoči otrok povojnih Petričkov, ki jih je komunistična oblast ne le izbrisala iz knjig, pač pa iz spomina in trupla njihovih staršev izravnala z zemljo, še po šestdesetih letih niso prišli do svojih pravic, kaj še do česa drugega. V času osamosvojitve je bilo res veliko negotovosti in tudi zmede in marsikdo se je težko odločil, kod in kam. A tisti, ki jih ni bilo na lastnih naslovih, so se najbrž le odločili. Očitno so uradniki »pozabili« pisati, da naslovnikov ni bilo. To je trd oreh, ki ga doslej nobeni oblasti ni uspelo streti, a ga sedanja hoče očitno »z levo roko«, bolj všečno delu svojih volivcev kot izpeljavi ustavnih odločb. Ne preseneča, da je bil prvi na vrsti predsednik društva, ne pa kdo od prizadetih otrok, s katerimi zdaj mahajo politični propagandisti.”
Zanimivo namigovanje in zanimiva primerjava.
Polemizirati s celotnim Juhantovim tekstom bi bilo kontraproduktivno, v premislek le še ena njegova manipulativna izjava: “Predsednik države lahko zavrne pobude sprave, a lahko bi storil korak naprej in pometel pred svojim ideološkim pragom.”
KDAJ JE PREDSEDNIK DRŽAVE ZAVRNIL POBUDO SPRAVE??
Seveda, Juhant ne reče, da jo je zavrnil, na to le namiguje. KDAJ IN KJE se je to zgodilo, spoštovani gospod profesor doktor (teologije)?
In še: zakaj ravno tisti, ki se tako sklicujejo na krščanske vrednote, sami ne zmorejo biti pošteni in resnicoljubni? Zakaj je potrebno tako grobo zavajati javnost, in to celo v tako ekskluzivno konzervativnem glasilu?
Medtem ko raziskava Barbara rova oz. Hude jame in žrtev, ki jih preiskovalci tam našli, še traja, je msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadškof koadjutor in predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK v imenu Komisije že sporočil, da ” je potrebno javno obsoditi takratno komunistično totalitarno oblast in s tem tudi oprati dobro ime poštenih in iskrenih borcev za svobodo slovenskega naroda, ki so jih med vojno in vsa leta po njej zlorabljali kot nekakšen »živi ščit« totalitarnih politikov, ideologov in zločincev.” In še: “Za gnusne zločine proti človeštvu in lastnemu narodu je potrebno ugotoviti krivce, individualne in skupinske, politične in ideološke. “
Nadškof Stres in Cerkev torej že vesta, da so žrtve v jami Slovenci, ki so jih pobili drugi Slovenci. Stres v izjavi nikjer ne omenja oz. dopušča možnosti, da je šlo za kruto maščevanje Srbov nad Hrvati za pokole, ki so jih ustaši zagrešili med vojno. Pod “iskrene borce za svobodo slovenskega naroda pa verjetno misli domobrance, tako kot Justin Stanovnik včeraj na Polemiki.
Je pa Stres proti politizaciji tega vprašanja. Konkretno je Komisija pravičnost in mir zadovoljna z nekaj konkretnimi rečmi, nekatere pa graja:
- “šola in druge vzgojne ustanove, oblikovalci javnega mnenja in najvišje državne institucije, ki so poklicane, da v politični skupnosti ohranjajo veljavo temeljnih etičnih načel in iz njih izhajajočih človekovih pravic, glede teh zločinov niso uveljavile ustreznih moralnih meril, potem ko so te zločine desetletja načrtno zamolčevale in prikrivale” (rešitev: zasebne katoliške šole in druge državne institucije pod vplivom Cerkve)
- “(Komisija) z zadovoljstvom ugotavlja, da se v delu javnega mnenja in javnih glasil krepi moralna zgroženost nad zločini.” (torej: pohvala Rosviti Pesek, Mateju Hlebšu in RTV Sloveniji za “pravilna” stališča in ustrezni nivo zgroženosti)
- “Končni cilj tega dozorevanja naše moralne zavesti pa mora biti odpuščanje in sprava, ki naj pripelje do tega, da ne bo več »naših« in »vaših«, ampak bomo vsi enakopravni, enako spoštovani in enako dobrodošli člani iste narodne in politične skupnosti.” (oziroma: domobranci bodo popolnoma rehabilitirani in bodo imeli status žrtev vojnega nasilja, ne pa status sodelavcev z okupatorjem)
Res zanimive izjave. Komisija pravičnost in mir sicer na svoji spletni strani nima nobene izjave o izbrisanih, od aktualnih izjav zasledimo samo še izjavo proti splavu in izjavo za strpnost do Romov.
Na Radiu Slovenija se bodo lotili vprašanja, kako verodostojen je lahko človek, ki manipulira (z mediji), nato pa pride v parlament.
Zanimiv pogled na zadevo. In poceni (zastonj) reklama za Keka in Šterna, ki sicer s svojo pogruntavščino nista dvignila ravno veliko prahu (sploh pa ju je marsikdo “razkrinkal” že med Šternovo kvazi kampanjo).
Naš komentar na pomisleke RTV Slovenija: Kek je manipulacijo javno priznal in pojasnil. To je povsem nekaj drugega, kot če človek manipulira tajno (brez da bi to razkril) in v škodo drugih. Kek je v zvezi z “Goloresnico” manipuliral prav z namenom, da kasneje vse skupaj razkrije. Resnično škodljivi manipulatorji pa svojega početja seveda nikoli ne razkrijejo, ampak ga bodo zanikali do konca svojih dni.
