Katera slaba podjetja rešiti?

Danes je ga. Pesek najprej malce privila Boruta Jamnika, a ne preveč.

Potem pa še ministra Lahovnika in dr. Kovača (sicer predstavljenega kot direktorja KASa, a nesmiselno – nastopil je s stališča strokovnjaka s področja ekonomije).

Ključno vprašanje tega trenutka je očitno, katera slaba podjetja reševati. Resnici na ljubo bi država lahko rešila vsako slabo podjetje, ne le Mure, o kateri je govora sedaj. Za Muro govorijo, da je socialna bomba Prekmurja. Ampak, če bi Mura šla v stečaj, zagotovo podjetja ne bi popolnoma zaprli. Verjetno bi ostalo npr. 500 delavcev.

Vlada bi lahko rešila IUV in s tem preprečila socialno bombo na Vrhniki. Ali pa Labod in bi rešila nekaj delovnih mest na dolenjskem. Pa LTH. Steklarno Novo.

Muro “uspešno” rešujejo od leta 1991. Pa je na koncu vedno isto. Država mora dati nove in nove miljone. Dinarjev, tolarjev, sedaj evrov. Ali se temu reče posojilo, nepovratna sredstva, subvencije ali sedaj dokapitalizacija, ni tako pomembno. Pomembna je vizija.

Pri Mure očitno vizije ni. Verjetno je ni zato, ker bi bilo najbolj racionalno proizvodnjo preseliti na Kitajsko. Dobro, minister Lahovnik sedaj govori, da so leta 2004 Muri namenili 10 miljonov € pomoči, kar Mura preko davkov in prispevkov plača državi v nekaj mesecih. Torej da pomoč ni bila zaman. A vseeno: ni slučajno, da imamo hkrati opravka z dvemi dejstvi: da je Mura največje tekstilno podjetje v Evropi in da ima hude probleme. Število delavcev bo potrebno zmanjšati. Če pa podjetje ima neko vizijo oz. če vse njene štabne službe (predvsem marketing in prodaja) delujejo uspešno, potem bi bila pravilna vizija selitev vsaj dela proizvodnje na Balkan ali res na Kitajsko. Tako kot je to naredila Planika.

Torej, odgovor na zastavljeno vprašanje je: splača se reševati (slaba) podjetja z vizijo.

Menimo pa, da v primeru Mure obstaja večji problem: da vizije, kako zadrževati in povečevati obseg prodaje, ni. Obstajajo ideje, ki pa očitno niso bile uspešne. Če je to res, potem takšnega podjetja nima smisla reševati. In bi morali že leta 1991 začeti razmišljati, kako tem ljudem poiskati druge zaposlitve, ne pa samo dajati sredstva, da se še naprej proizvajajo predrage obleke, za katere ni velikega povpraševanja.

LTH: zanimivo, da ni prišlo do združitve z Gorenjem. Izredna vizija razvoja, res. V majhni Sloveniji imeti več proizvajalcev bele tehnike.

Steklarna je imela svoje probleme (z direktorjem) že prej, a vseeno: njen stečaj bi tudi lahko preprečili, če bi bila volja.

Samo upamo lahko, da vlada in banke glede usode slabih podjetij razmišljajo vsaj srednjeročno, če ne dolgoročno. Sicer lahko pride do zloma gospodarstva. Prihajamo v obdobje vse večje likvidnostne krize. Podjetja bodo namreč morala z dosti manj naročili in posojili preživeti približno do konca leta, potem pa se bodo razmere počasi začele izboljševati. Toda do takrat bodo morali še 7-8x izplačati plače. V Muri se je zataknilo že ta mesec.

Bankrot celotne države ni tako nemogoč, kot se zdi. Islandija je že bankrotirala. Iz čisto drugih razlogov, to je res. Toda, ko enkrat državi zmanjka denarja, je vseeno, zakaj je do tega prišlo. Naše devizne rezerve zaenkrat niso vprašljive, toda vprašanje je, kakšna bo slika januarja 2010, če bodo naročila še naprej usihala. Veliko je predvsem od paradnih konjev gospodarstva, Gorenja, Luke Koper in Mercatorja, ob predpostavki seveda, da bo Krki, Revozu in večjim državnim podjetjem (Telekom itd) uspelo izplavati iz krize brez večjih prask. Če se pri teh pojavijo večje težave, bo celotna država takoj v velikih škripcih. Potem pa je tu še množica manjših podjetij, ki sama po sebi niso kritična za celotno gospodarstvo, a se ekonomosti bojijo domino efekta (težave enega večjega podjetja povzročijo propad več manjših) in če bo veliko manjših podjetij izgubilo preveč poslov in bodo posledično vplačale manj davkov, bo država v resnih problemih.

Torej, kot pravi SDS: samo čakati na Nemčijo res ni dovolj. No, ukrepi SDS zahtevajo svoj prispevek, ker so izredno parcialni, v najboljšem kaplja v morje, v najslabšem pa celo škodljivi (olajšava za nakup avtomobila bo bolj pomagala nemškemu kot našemu gospodarstvu itd). Ampak nekaj je potrebno storiti: predvsem poiskati 1) načine kako rešiti ključna kritična podjetja v težavah in 2) izbrati ta podjetja.