Je Janša “na liniji” s katoliki ali so katoliki “na liniji” z Janšo?

V oči nam je padla podobnost med ugotovitvami Janeza Janše ter Andreja Finka iz tednika Družine. No, res da Janša govori o spremembah, Fink pa o zamenjavi, toda ton je podoben. Če povzamemo oba razumnika, je v zadnje pol leta od nastopa Pahorjeve vlade v Sloveniji šlo narobe vsaj naslednje:
- družba ima težave, ker ne prepozna zločina kot zločina (Janša)
- sodna veja oblasti deluje slabo, soočamo se s sodnimi zaostanki (Janša)
- sodstvo ima nizek ugled v družbi (Janša)
- pojavlja se družbeni zastoj zaradi stanja, ko lahko del posvečenega prebivalstva pridobi priviligirani položaj v družbi z dejanji, ki so evidentno sporna, niso pa nezakonita (Janša)
- današnja koalicija je bila pretežno rojena v rdečih plenicah in je danes v stanju, ki nujno kliče po zamenjavi (Fink)
- to je bilo sicer pričakovati, vendar ne v taki različici, kot se kaže ob Golobičevi aferi (Fink)
- prav zaradi prej omenjenih plenic je zveza med današnjo lažjo in prejšnjo, polstoletno, naravna. Nezdravo drevo pač ne more roditi zdravega sadu. (Fink)
- zato je ta trenutek nova priložnost in skrajni čas, da slovenski volivci, ki so v ustavi omenjeni kot tisti, ki imajo oblast, to osvestijo in naredijo primerne sklepe. (Fink)

Zanimiva je tudi dvoumnost v izjavah. Zagotovo ni slučajna, vprašanje je le, ali sta avtorja izjavi zapletla zato, da bi ustvarila videz  intelektualnosti, ali pa le zato, da ju kasneje ne bi mogli vleči oz. držati za besedo. Kaj je tako dvoumnega:

Janez Janša: “…Pojavlja se družbeni zastoj zaradi stanja, ko lahko del posvečenega prebivalstva pridobi priviligirani položaj v družbi z dejanji, ki so evidentno sporna, niso pa nezakonita.” Je Janša tu mislil na Golobiča in Ultro ali morda na prodajo Mercatorja Šrotu in Bavčarju, imenovanje Jambreka v svet za visoko šolstvo, ki je potem Jambrekovi fakulteti (in kasneje univerzi) podelil akreditacijo, prevaro državljanov z javno privatizacijo NKBM po 27 € (danes pa je vredna 10), številna imenovanja v javni upravi že po lanskih volitvah itd?

Andrej Fink: “Zato je ta trenutek nova priložnost in skrajni čas, da slovenski volivci, ki so v ustavi omenjeni kot tisti, ki imajo oblast, to osvestijo in naredijo primerne sklepe.” In kaj naj volivci naredijo? Zasedejo ulice okoli parlamenta in protestirajo? Izzivajo nerede? Pišejo peticije? Ali pač samo mirno čakajo 3 leta in pol do naslednjih volitev in izvolijo novo vlado, ki bo bolj skladna s katoliškim naukom?

No, generalno vprašanje pa je, kaj je po pol leta Pahorjeve vlade potrebno spremeniti oz. zamenjati: vlado, ustavo, sodstvo… morda kar celotni narod (kot pravi Jelinčič) ali kaj čisto tretjega?

Zanimivosti iz tednika Družine #2

V prvem delu opisa zanimivosti iz tednika Družina smo pogledali nekaj njihovih člankov po evropskih volitvah ter iz začetka meseca maja.

No, svoj vrhunec pred volitvami pa razlaga katoliškega nauka v povezavi z evropskimi volitvami v Sloveniji doseže 31.5., torej teden pred volitvami. Da ne bo naš prispevek predolg, bomo to številko Družine, ki zagotovo sodi v anale, povzeli le na kratko:

Da ne bi pozabili, za kaj gre pri evropskih volitvah, lahko preberemo prispevek Justina Stanovnika iz leta 1991 (!) o Kočevskem Rogu: “… . Tu pred nami pa je zlo, ki nam pamet brani reči, da se je spočelo v končnem duhu.
Nekatere značilnosti ubijanja v Rogu kažejo na to. Tu je prvič dejstvo, da domobrance niso preprosto eliminirali, kar bi bilo navsezadnje možno. Tu je tudi vprašanje, zakaj pred smrtjo toliko žaljenja in toliko mučenja, da moramo govoriti o dvakratnem ubijanju. Že tu je nekaj, kar kaže na duhovno komponento tega hudodelstva. Preden jim ubijejo telo, so čutili, jim morajo ubiti še duha. … . Ti ljudje tega ne bi mogli delati, če na to ne bi bili pripravljeni ali pripravljani. Ti ljudje so morali že početi podobne stvari, mogoče ne tako množično, a kar iznenada se niso mogli spustiti na subhumano raven. Človek ne more kar tako zapustiti sebe. Za to je potrebna šola in trening. Ta notranja požganost, ta degeneracija v tisočletjih nabranih instinktov se ne zgodi čez noč in za eno priložnost. Za vsem tem je moralo biti tudi sovraštvo, gojeno, zalivano, razpihavano. Hočem reči, da Rog ni nekaj naključnega, ampak da je zrastel iz določene duhovne klime, da je sad nekega določenega drevesa. Vse celice tega drevesa so ga soustvarjale: korenine, steblo, veje, listi, vse je sodelovalo pri proizvodnji tega sadu.” Da je takšna duhovna klima nastala (tudi) zaradi sodelovanja domačih izdajalcev z okupatorjem… na to pa Justin Stanovnik ne pomisli.

Naprej. Stane Granda nam razloži, da je “…poimenovanje ene ljubljanskih cest po Titu odgovor tistih, ki so desetletja prikrivali povojne poboje. Je hvalnica njihovim načrtovalcem in ukazodajalcem in norčevanje iz tisočev pobitih, tudi žensk in otrok. Vsaka beseda nekdanjih oblastnikov o obžalovanju se v tem primeru pokaže kot cinizem brez primere.  Čaščenje Tita je klofuta tistim, ki so zaradi dejanskega ali s strani oblastnikov namišljenega nestrinjanja z njegovo oblastjo trpeli po ječah in taboriščih, ki so po krutosti presegala nekatera fašistična in nacistična.”

Lenart Rihar nam v isti Družini (teden dni pred evropskimi volitvami!) pove, zakaj hoditi v Kočevski Rog. Med drugim zato, ker “…so tam (večinoma junija 1945) v brezna pometali in zaminirali na tisoče slovenskih fantov. Ampak to je samo dvanajsta postaja križevega pota. Prej pa so bili poljubi domačih in tujih Judežev. Bile so trnjeve krone in bičanje. Bila je neskončna lakota in žeja. Strpani so bili v koncentracijsko taborišče v Škofovih zavodih. Zvezane z žico so jih noč za nočjo vozili na morišče. Slekli so jih, tudi s to postajo križevega pota jim ni bilo prizaneseno, potem pa so skozi špalir udarcev tekli do roba jame in od tam so, ustreljeni ali ne, padali v globino na krvavi kup tovarišev. Moramo pogledati nazaj: v leto 1941/42, tam se je začelo nepovratno in usodno zapletati, ko so prihodnji zmagovalci v izrednih razmerah okupacije začeli pobijati izstopajoče poštenjake. Preden so streljali okupatorje, so ustrelili več kot tisoč slovenskih ljudi. To je med ljudi zasejalo obupen strah in temu so se uprli fantje in možje, ki so imeli v krvi ljubezen do naroda in do vere. Da bi zmagala svoboda, dvatisočletna civilizacija in tudi blaginja.” Zanimivo. Vse bi torej bilo v redu, če bi le leta 1941 oblast pustili Cerkvi in nacistom? Zanimivo bi bilo slišati, kaj Lenart meni o uporu na Primorskem… ga tudi ne bi smelo biti?

No, v isti Družini je tudi intervju z nadškofom dr. Stresom o vprašanju, “kako katoliški bo Bruselj”. Stres pravi: “. Parlament je pač takšen, kakršnega si izvolimo. Če katoličani ne gremo volit, potem se ne smemo čuditi, kaj šele pritoževati, če v Evropskem parlamentu katoličanov.” Stres tudi opozori na novo krivico, tokrat vsebovano v dejstvu, da v Sloveniji nimamo verouka v šolah: “Od 47 članic Sveta Evropa, ki mu od nedavnega predseduje prav Slovenija, samo pri nas, v Franciji in v Albaniji ni nobenega verskega pouka v šoli. Tukaj smo torej Slovenci res nekaj nerazumljivo posebnega.” Enkrat bomo dr. Stresa spomnili, kako so predstavniki Cerkve takoj po osamosvojitvi zatrjevali, da Cerkvi sploh ni do verskega pouka v šolah…  Dr. Stres pa se tudi izkaže kot politični komentator, obenem pa še pokaže, da si je dobro zapomnil stališča Janeza Janše in jih vzel za svoja: “Temu se ne moremo izogniti. Te volitve so neke vrste preizkušnja za oblastno politiko v vsaki državi. Tudi pri nas se bo skozi volilne odločitve med drugim pokazalo, koliko slovenski državljani to politiko še podpirajo in so z njo zadovoljni

No, in če komu ob vseh teh razlaganjih katoliškega nauka v povezavi z evropskimi volitvami še vedno ni bilo jasno, koga naj voli, je svoje dodal še dr. Janez Juhant, nekdanji dekan Teološke fakultete v Ljubljani. Juhant gre najprej daleč v zgodovino: “Zato je treba pogledati nazaj. Na poti popolnega prevzema oblasti so komunisti obljubljali boljše življenje, za slabo pa obtoževali druge (razredne sovražnike.” In sklene: “… Napihnjeni posli »privatizacije« so zdaj v času krize doživeli svoj zlom in nekdanji zavezniki imajo zdaj spet v vladi zaveznike, da bi pobrali, kar se še da. Revolucionarna polpreteklost in nenasitna požrešnost sta, žal, odvezali moralne vezi, da mnogi pri poslovanju ne vidijo več človeka. Dvomim, da bo sedanja vlada dovolj iznajdljiva in imela predvsem dovolj volje, da bi se odločno spopadla z zapletenim opisanim stanjem. Pogrešam predvsem nacionalno soglasje, ki bi v krizi združilo vse sile, premagalo ozkosti in pretekle usedline za inovativno delovanje za skupno prihodnost. Vlada deluje vse preveč v interesu strank in posameznikov v koaliciji in ne preseka (obnovljenih) želja za vzpostavljanje monopolov na političnem, gospodarskem in medijskem področju. Potreben je nacionalni dogovor, ki lahko temelji na tem, da se onemu, ki dela očitno krivico, nepravičnost maščuje. Bo v tej državi prevladala razumnost? “

Če torej povzamemo dr. Stresa in dr. Juhanta: evropske volitve so bile preizkus za oblast oz. vlado. V to isto vlado pa dvomimo, da bi se spopadla z gospodarsko krizo, tajkuni, ter seveda ima sploh napačen odnos do Tita, povojnih pobojev in še česa… Res zanimiva razlaga katoliškega nauka!

No, za piko na i pa smo na dan volitev, 7.6.2009, prebrali še kritiko DeSUSa kot stranke. Zlato Krašovec zelo moti, da obstaja stranka, ki se bori le za interese starejše populacije: “… Za bolj ali manj brezskrbno starost so namreč – kot radi poudarjajo – skrbeli dolga desetletja svojega aktivnega življenja in čas bi bil, da bi se lahko upokojili, tako poklicno kot tudi politično.” Bo DeSUS krivdo, da jim je za en evropski mandat zmanjkalo le nekaj tisoč glasov, zvalil na katoliški tednik Družino?

Zanimivosti iz tednika Družine

Podjetje Družina, kot preberemo na njihovi spletni strani, “v duhu katoliškega nauka nagovarja vse ljudi dobre volje in gradi svet pravičnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.” Tednik Družina pa ”v luči katoliškega družbenega nauka obravnava vsa področja življenja, na poseben način pa je namenjena slovenskim družinam doma in po svetu”.

Malce smo prelistali zadnje številke, da bi razbrali, kaj nam katoliški nauk prinaša v tednih pred  volitvami in po njih. Našli smo številne zanimive članke.

Bogomir Štefanič ml. tako 14.6.  analizira rezultate evropskih volitev z vidika odnosa do evtanazije. Katoliški nauk namreč ne dovoli, da bi človek sam odločil, kdaj želi umreti – to je seveda v rokah Vsemogočnega Boga. Bogomir z žalostjo ugotavlja, da so zmagali zagovorniki evtanazije, saj jo levica podpira, pa tudi SDS ni eksplicitno proti, in opozarja, da čeprav ta tema ni bila posebej pomembna v predvolilni kampanji (tudi Družina je v ospredje postavila druge teme, kot bomo lahko videli), lahko kdaj zahrbtno izbruhne na dan.

Andrej Fink nam razlaga, zakaj katoliški nauk kliče k zamenjavi obstoječe vlade.  Ta klic je zanimiv v luči stalnih ponavljanj vodstva slovenske Cerkve, da se ne mešajo v aktualno politiko in svojim ovčicam ne dopovedujejo, koga morajo voliti. Andreja moti, da “se pri nas dogaja, da sile, ki so prej vladale v totalitarnem sistemu, danes vladajo ali poskušajo vladati v demokratičnem. Dobro bi bilo, da bi jih zamenjali.” Kje in kdaj so sicer vladali Pahor, Kresalova, Golobič in Erjavec, sicer ne pove… No, za Erjavca vemo, da je vladal v času vlade Janeza Janše… Ampak dvomimo, da je Andrej mislil na ta čas. No, Andrej nam še razloži, da “dejstva kažejo, da je današnja koalicija, ki je bila pretežno, če ne vsa rojena v rdečih plenicah, že vse od začetka, predvsem pa danes v stanju, ki nujno kliče po zamenjavi”. Hm, v kakšne plenice so pa zavijali Ivana Janeza? No, hitro postane jasno, kaj žuli Andreja. Golobičeva afera: “Kako bi to pričakovali ravno od ministra, ki je toliko govoril o transparentnosti? Kako je mogel prav tak človek ljudstvu lagati? O transparentnosti pa mu je bilo, kot je videti, nujno kaj povedati, ker naj bi bilo v Janševi vladi, ki je stabilno vladala ves čas svojega mandata, menda »vse narobe” … “Zato je ta trenutek nova priložnost in skrajni čas, da slovenski volivci, ki so v ustavi omenjeni kot tisti, ki imajo oblast, to osvestijo in naredijo primerne sklepe.” In kaj naj bi ti sklepi bili? Odločitev, koga voliti čez 3 leta? Odhod pred parlament? No, vsekakor upamo, da bo Andrej tako načelen, ko bo naslednjič njegov priljubljeni politik dobesedno prevedel govor drugega politika in ga prebral kot svojega.

In to sta le 2 zanimiva prispevka PO evropskih volitvah. Poglejmo, kaj nas je Družina naučila v tednih pred volitvami.

Članek iz 10.5.2009 je tako zanimiv, da ga povzemamo skoraj v celoti. V rubriki “Kristjani v javnosti”  v prispevku “Narod goljufov” preberemo veliko pritožb, ki letijo na vse strani: “Že ob oblikovanju zadnje vlade smo opazili, da nekatere stranke vladne koalicije pripravljajo nov način obračunavanja s političnimi nasprotniki oziroma tistimi, ki niso »njihovi«.” … “Na čase brkatega Rusa in njegove pristaše spominja praksa, ko te obtožijo brez dokazov.  Zanj so bili politični nasprotniki navadni kriminalci. Na očitek prizadetih tožniki odgovarjajo, da je ocena politična in dejstva niso pomembna. To označujejo kot lekcijo demokracije, kar je ob znamenitem Kardeljevem samoupravljanju gotovo nov originalen slovenski prispevek k družboslovnim znanostim.” Ni nam čisto jasno, o čem govori prispevek. Kdo je bil obtožen brez dokazov? Kdaj je kdo izjavil, da je ocena politična in da dejstva niso pomembna ter da je to lekcija demokracije? O čem vendar govorijo v tem prispevku?

Presenečeno beremo naprej: ”…Blejski otok, onemogočanje gradnje katoliške cerkve v enem od ljubljanskih naselij, zlasti pa nerodni zapleti z znanim mariborskim finančnim holdingom – vanj je posredno vpletena le ena škofija, blatijo pa vse katoličane – kaže stanje duha vladajoče koalicije.”

Hm, kakšno stanje duha potem vlada v Sloveniji, ko še vedno nimamo džamije? Zanimivo je tud spoznanje o več škofijah v Sloveniji. So tako ostro ločeni tudi prazniki, verouk in sam krščanski nauk? So finance škofij res tako ostro ločene? Ali pa je avtor prispevka hotel reči, da tudi on obsoja podpiranje pornografije in celo homoseksualnosti s strani mariborske nadškofije (ki je nekaj let bogato služila s trženjem takšnih tv vsebin)?

Zanimivih navedb v članku kar še ni konec: “cije. Nedavna navzočnost ene od slovenskih strank in njihovega botra na pravoslavnem praznovanju velike noči v Ljubljani kaže, kako si prizadevajo ločiti zgledno sodelovanje med obema krščanskima skupnostima. Tja niso prišli izražat spoštovanja, ampak kazat prezir do katoliške Cerkve, če že ne spodbujati versko nestrpnost, kar je po ustavi prepovedano. Za nekatere. Za njih je to lekcija demokracije.” Očitno je torej dovoljeno obiskati le katoliško praznovane velike noči? Prebrskali smo splet, prebrali vse časopise iz dnevov po pravoslavni veliki noči, pa nismo našli konkretne navedbe, kaj naj bi nek politik (domnevamo, da ljubljanski župan) storil narobe?

Za konec pa izvemo še: “Nedavno praznovanje 27. aprila, ki so ga iz dneva odpora proti okupatorju znova spremenili v dan OF, Titova cesta v Ljubljani, zlasti pa odnos do povojnih pobojev in z njimi povezanih tem kažejo, kam se vračamo po zadnjih volitvah.” Očitno Družini manjka nekaj lekcij iz državne ureditve: volitve so bile državnozborske, po Titu pa so poimenovali ulico v eni občini. Če parafraziramo njihovo pripombo glede mariborske nadškofije in vseh katoličanov: po Titu so poimenovali eno ulico v enem mestu, Družina pa obsoja vse volivce levice. Kakšen je odnos vladajoče koalicije do povojnih pobojev, pa v članku ni razloženo. Vsi politiki so poboje sicer obsodili, tako da smo se potrudili, da bi v Družini našli razlage, kaj jih tako zelo moti.

Družina tudi 17.5.2009 postreže z zanimivo katoliško razlago Janševih predlogov za spremembo ustave. Zlato Kraševec je bolj kot ne zmotila Golobičeva kritika: “…Gregor Golobič je pohitel in Janšo obtožil, da hoče »drugo igračko«, potem ko domnevno ni znal sestaviti prve. Jezik je zgovoren in nas seveda spomni na muke vladajoče garniture, ki se brez vsakega uspeha že pol leta muči s to »sestavljanko«.” Zanimivo, nam taisti jezik ni bil tako zgovoren in nas ni spomnil na muke vladajoče garniture, še huje, teh muk sploh nismo opazili v takšni meri, kot Zlata…

Nadaljujemo v drugem delu, kjer se bomo osredotočili na predvolilno in volilno številko tednika.

Juhant v Družini napadel Türka in levico

Najprej nedolžno navede, da je bil že Marx proti kristjanom, potem pa udari s polno paro: Juhant v Cerkvenem tedniku Družina (ki je, mimogrede, verski tednik, pa vseeno objavlja kritična politična stališča, znan pa je, mimogrede, tudi po tem, da ne objavi prav nobenega kritičnega stališča do desnice, temveč s pozicije vsemogočnega in nezmotljivega Boga napada samo “ne-naše”) z manipulacijami, zavajanjem in lažmi sproža gonjo proti predsedniku države, vladi in županu Ljubljane.

Kje so časi, ko je Cerkev imela vse niti v svojih rokah, a ne, gospod profesor doktor Juhant?

Končno pa se je nekdo od Cerkvenih predstavnikov le oglasil tudi v zvezi z izbrisanimi. Takole razmišlja gospod profesor doktor Juhant: “Za primerjavo: izbrisanim popravlja krivice povprek in brez ustavnega zakona. Tisoči otrok povojnih Petričkov, ki jih je komunistična oblast ne le izbrisala iz knjig, pač pa iz spomina in trupla njihovih staršev izravnala z zemljo, še po šestdesetih letih niso prišli do svojih pravic, kaj še do česa drugega. V času osamosvojitve je bilo res veliko negotovosti in tudi zmede in marsikdo se je težko odločil, kod in kam. A tisti, ki jih ni bilo na lastnih naslovih, so se najbrž le odločili. Očitno so uradniki »pozabili« pisati, da naslovnikov ni bilo. To je trd oreh, ki ga doslej nobeni oblasti ni uspelo streti, a ga sedanja hoče očitno »z levo roko«, bolj všečno delu svojih volivcev kot izpeljavi ustavnih odločb. Ne preseneča, da je bil prvi na vrsti predsednik društva, ne pa kdo od prizadetih otrok, s katerimi zdaj mahajo politični propagandisti.”

Zanimivo namigovanje in zanimiva primerjava.

Polemizirati s celotnim Juhantovim tekstom bi bilo kontraproduktivno, v premislek le še ena njegova manipulativna izjava: “Predsednik države lahko zavrne pobude sprave, a lahko bi storil korak naprej in pometel pred svojim ideološkim pragom.”

KDAJ JE PREDSEDNIK DRŽAVE ZAVRNIL POBUDO SPRAVE??

Seveda, Juhant ne reče, da jo je zavrnil, na to le namiguje. KDAJ IN KJE se je to zgodilo, spoštovani gospod profesor doktor (teologije)?

In še: zakaj ravno tisti, ki se tako sklicujejo na krščanske vrednote, sami ne zmorejo biti pošteni in resnicoljubni? Zakaj je potrebno tako grobo zavajati javnost, in to celo v tako ekskluzivno konzervativnem glasilu?

SDS ne odneha glede afere “magnetogram”, nadaljuje z zavajanjem

SDS je danes objavila prispevek s prilogo komentarja iz Družine, ki po njihovem “… jasno razgalja tudi, na kakšen način skuša liberalna demokracija zamegliti bistvo spornega magnetograma, to pa je, da je Kresalova leta 2007 izjavila nekaj, česar danes vsekakor ne bi želela ponoviti, saj je v njenih besedah kup praznine in politične nezrelosti.”

Ne. LDS ne želi zamegliti ničesar. SDS je tista, ki zamegljuje bistvo debate. O tem smo govorili tule, dobro pa so celotno afero povzeli na vest.si. Kresalova trdi, da Janši ni dala pristanka, da se s Sanaderjem dogovori, da gremo z mejnim sporom pred sodišče v Haag. Janša pa trdi, da mu je dala pristanek. Kot dokaz je citiral njeno izjavo iz tajnega sestanka. Ker so vsi mislili, da vsaj tokrat SDS želi nastopati z nekimi argumenti, se je predvidevalo, da je Janša citiral izjavo iz sestanka 17.8.2007 (pred sestankom Janša-Sanader). Za ta sestanek se je hitro ugotovilo, da:

a) je bil sestanek tajen in so se vsi zavezali, da ne bodo povzemali razprave na njemu

b) sestanek ni bil sneman in je torej sporno, od kje Janši magnetogram, sploh pa Janša magnetograma ne bi smel imeti, saj bi moral biti v arhivu predsednika vlade, ne pa v arhivu predsednika opozicijske stranke.

Nato pa se je izkazalo, da gre še za hujšo manipulacijo. Janša je citiral izjavo iz sestanka 27.8.2007, torej po sestanku Janša-Sanader. Na tem sestanku pa Kresalova menda ni mogla dajati pooblastil Janši za nazaj!!!!!!

No, SDS te manipulacije z datumi in soglasji ne priznava. In Družina ji slepo sledi. Že ve, katera stranka Cerkvi najbolj pomaga pri črpanju sredstev iz državnega proračuna. Že samo Družina je od države dobila zajeten kos sredstev za svoje delovanje.