Povolilna aritmetika evropskih volitev: popolnoma zgrešena taktika SDS!

Glede na postopek razdelitve sedmih evroposlanskih mandatov lahko ugotovimo nekaj zanimivosti. Pa ne samo, da je SDS zmagala in da je levica kljub manj glasovom osvojila več mandatov. To že vemo.

Desnica je bila dejansko zelo blizu štirim mandatom, pa tudi peti ni bil daleč. SDSu je za las (3.500 glasov) ušel 3. mandat, NSi-ju pa za nekoliko debelejši las  2. mandat. DeSUS bi za izvolitev predsednika Erjavca potreboval približno 8.000 glasov več.

Toda glavna zgodba je podelitev 4 mandatov levemu trojčku. Ofenziva SDS v povezavi z akcijo RTV Slovenija namreč ne samo da ni uspela, temveč je imela napačno tarčo. Zgrešena taktika se jim je močno maščevala.

Če je SDS lani pred državnozborskimi volitvami napovedala zmago s prepričljivo razliko in na ta način volivce na nasprotni strani motivirala, da so v obrambo pred povolilnim izsiljevanjem Janše (v primeru, da bi dobil največ glasov, kar pa mu samo po sebi še ne bi zadoščalo za oblikovanje desnosredinske vlade) volili SD, ki je na koncu zmagala, so pred temi volitvami za tarčo izbrali Gregorja Golobiča in Ultro. Golobiča so označili kar za “najpomembnejšega člana Pahorjeve vlade”!

Kot se je pokazalo, je bila to dvakrat zgrešena taktika. Prvič zato, ker so bile obtožbe glede nezavarovanih kreditov neresnične, prave obtožbe pa ti t.i. raziskovalni novinarji (Matej Hlebš, Rosvita Pesek, Tomaž Bratož, ekipa Reporterja, Financ itd) niso zmogli – solastništva Golobiča v Ultri SUM niso odkrili, razkriti so ga morali v Ultri sami.

Drugič pa se jim je ta taktika maščevala v samih volilnih rezultatih. Če bi tokrat kampanjo osnovali na isti ideji kot pred državnozborskimi volitvami, torej da je pomembno, kdo zmaga, potem bi verjetno več volilcev glasovalo za SD in manj za LDS in Zares. Tako pa so se levi volilci na volitvah izrekali tudi ZA ali PROTI Golobiču in Zares.

Če bi samo 4.000 volilcev raje izbralo stranko SD kot Zares (npr. zato, ker bi Janša podobno kot lani izpostavil, da je pomembna “zmaga z veliko razliko”), se situacija za SD ne bi veliko spremenila (sedaj so proti SDS izgubili z 121000 : 83000, potem pa bi z 121000 : 87000), še vedno bi bili na 2. mestu s krepkim zaostankom za SDS, še vedno bi imeli 2 mandata. Toda, s samo 4.000 glasovi manj bi Zares izgubil svoj  mandat, pridobila pa bi ga SDS!!!

Še huje za levico pa bi bilo, če bi se Janša zadnji teden pred volitvami, namesto da je zadnje predvolilne ankete izrabil za diskreditacijo anketarjev  (“razlika med SD in SDS ni tako velika”), pohvalil in povedal, da bo SDS tokrat zares zmagala z veliko razliko! Če bi mu uspelo s to taktiko k SD privabiti dovolj veliko število volilcev Zares (8.000) in LDS (16.000), bi povolilni rezultat lahko bil naslednji (upoštevali smo postopek razdelitve mandatov in se poigrali s številkami):
LDS: 36.091 glasov (namesto 52.091) in 0 mandatov (namesto 1)
Zares: 36.407 (namesto 44.407) in 0 mandatov (namesto 2)
SD: 107.440 glasov (namesto 83.440) in še vedno samo 2 mandata!!!!

Torej, če bi potencialni volilci LDS in Zares razmišljali enako kot pred lanskimi volitvami in bi jih 24.000 svoj glas raje oddalo Pahorju (da bi ta morebiti premagal Janšo, tako kot lani), bi levica (ob skupaj istem številu glasov za “levi trojček”) imela samo 2 mandata, desnica pa kar 5 (SDS 3 in NSi 2)!!!

Po drugi strani pa je SD pri boju za svoj 2. mandat premagala SDS za samo 1.000 glasov! 1.000 volivcev SD manj bi prišlo na volitve (samo 1,2% njihovih volivcev), pa bi SD imela samo en mandat, SDS pa tri. 

Levici je torej očitno pomagalo, da so na volitvah nastopili s tremi strankami, saj so se glasovi med njih porazdelili zelo ugodno za razdelitev mandatov.